Menedžment raznolikosti v izbranih gospodarskih družbah

Avtorja v uvodnem delu monografije predstavita dejavnike, ki sestavljajo raznolikost, s katero se soočajo v podjetjih in drugih ustanovah. Raznolikost sta definirala glede na raso, spol, starost , življenjski slog in invalidnost ter demografske trende, staranje delovne populacije, različnost generacij na delovnem mestu, zaposlovanje ranljivih skupin in tujcev, napredek logistike, potreba po različnih znanjih, multikulturnost, pravica do spoštovanja univerzalnosti in enakosti spola, staranje družbe, ekonomske in politične migracije in spreminjajoči se trgi dela. Menedžment raznolikosti pomeni premik v premisi pravične in enakovredne obravnave vsakega posameznika, da se ga prizna kot individuum in kot unikum, kar velja tudi za trg dela. Ugotovila sta, da planiranje raznolikosti v slovenskem gospodarskem okolju še ni prepoznano kot gradnik dodane vrednosti vsake organizacije, ki botruje v dvigu družbene odgovornosti.

V drugem poglavju sta predstavila organizacijo kot poslovno-organizacijski sistem, pomen menedžmenta ter vloge in naloge menedžerjev, ki za uspešno vodenje potrebujejo znanja in veščine povezovanja posameznika in organizacije, vse več pozornosti pa se namenja tudi njihovemu etičnemu vedenju. Opredelila sta več dimenzij raznolikosti zaposlenih, dejavnike raznolikosti, poudarila nekatere definicije raznolikosti, osvetlila različne pristope k planiranju raznolikosti zaposlenih ter izpostavila nekatere vidnejše raziskave na tem področju.

Opravila sta empirično raziskavo o planiranju raznolikosti v 71-ih organizacijah od 148 organizacij, ki so bile podpisnice Listine raznolikosti Slovenija. Z raziskavo sta pridobila vpogled na menedžerske ukrepe s področja planiranja raznolikosti ter kako v teh organizacijah dosegajo zastavljene smotre in cilje ter strategije ob predpostavki, da to področje najbolje poznajo in imajo o tem tudi največ informacij. Potrdila sta prvo hipotezo, ki se je nanašala na trditev, da v del učinkovitega vsakdanjega menedžmenta zagotavljanja enakih možnosti in raznolikosti sodi strateški plan za izvajanje programa raznolikosti, z njo se je strinjalo 80,3 % anketiranih. Sprejela sta tudi drugo hipotezo, da je planiranje usposabljanj za raznolikost odvisno od velikosti podjetja (P = 0,006). Rezultati so namreč pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike med anketiranimi, zaposlenimi v mikro in velikimi podjetji (p = 0,007), ter med zaposlenimi v mikro in srednje velikih podjetjih (p = 0,003).

V nadaljevanju sta predstavila priporočila za menedžerske ukrepe podjetjem in drugim organizacijam ne glede na njihovo velikost za vsa štiri temeljna področja menedžmenta - planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje. Iz povzetkov teoretičnih vsebin je mogoče povzeti, da je učinkovit menedžment raznolikosti relativno nov družbeni pojav, ki se postopoma uveljavlja tudi v gospodarskem in negospodarskem poslovnem okolju

Avtorja sta v njuni raziskavi prišla do novih in pomembnih ugotovitev, da so načrtovanje, spremljanje, analiza in poročanje o raznolikosti zaposlenih ter pridobivanje znanja s področja raznolikosti zaposlenih od zunaj ter prenos in merjenje učinkovitosti uporabnosti znanja v velikem podjetju, statistično pomembno višje kot v mikro in majhnem podjetju. Monografija predstavlja pomemben znanstveno -raziskovalni doprinos proučevanju menedžmenta raznolikosti v slovenskem gospodarskih družbah iz vidika strateškega planiranja ter izvajanje programa raznolikosti skupaj s cilji in vizijo ved.