Model intuitivnega odločanja vodij javnih komunalnih podjetjih

V luči učinkovite izrabe časa, fleksibilnosti, geografske oddaljenosti oz. bližine, morebitnih novih zdravstvenih kriz in vse večje potrebe po uporabi novih načinov izobraževanja so se na temelju pandemije prepoznali gradniki komunikacijskih kompetenc v višješolskem e-izobraževanju, ki so se izkazali kot podpora študijskemu procesu in njihova dobrobit. Izzivi so porodili številne rešitve, pojavile so se nove komunikacijske kompetence, ki so dvignile kakovost ne le e-izobraževanja, ampak tudi izobraževanja na splošno.

Empirična raziskava tako pripelje do gradnikov modela komunikacijskih kompetenc v e- izobraževanju, ki se jih lahko implementira v vsak učni proces. Monografija prinaša nov pristop tudi na področju kvalitativne raziskave, v okviru katere so bili zbrani podatki s fokusnimi skupinami, intervjuji in dnevniškimi zapisi.

Podatki, pridobljeni s fokusnimi skupinami, so bili dopolnjeni z intervjuji istih udeležencev in preverjeni tudi z njihovimi dnevniškimi zapisi. Prikazana ni le unija vseh gradnikov komunikacijskih kompetenc v e-izobraževanju, ampak tudi presek oz. prekrivnost vseh podatkov, kar raziskavi daje dodano vrednost, saj se ugotavlja pojavnost oz. zastopanost podatkov tudi med samimi skupinami. Način raziskave je moč implementirati v vsako sekundarno ali terciarno šolsko okolje in tako omogočiti vpogled značilnosti komunikacije v neki novi situaciji.

Nekateri gradniki komunikacijskih kompetenc so se pojavljali kot zaželeni, a so bili do raziskave še nezapisani in zato tudi ne v dovoljšni meri podprti s shemo izobraževanj za zagotovitev kakovostnejšega učnega procesa. Raziskava je razširjena tudi konceptualno v smislu e-izobraževanja in dopolnitve modelov e-izobraževanja s komunikacijskimi kompetencami kot enimi od tistih, ki povezujejo vse ostale elemente v modelu e-izobraževanja.

Prepoznavanje gradnikov komunikacijskih kompetenc višješolskih učiteljev v e-izobraževanju, ki predstavljajo dobrobit, raziskava doprinaša tudi h kakovostnejšemu pedagoškemu procesu na splošno. Gradnike, ki so prepoznani kot dobrobit, velja  vpeljati v sleherni pedagoški proces tudi pri neposrednem poučevanju. Kot dobrobit so prepoznani osebnostna naravnanost, obvladovanje IKT s prilagajanjem, kompetence in kontekst v luči povratne informacije ter povratne informacije z upoštevanjem izzivov prilagajanja oblik motivacije ter izzivov motivirati v e-izobraževanju.

Prepoznavanje gradnikov komunikacijskih kompetenc, ki predstavljajo izziv, pa je dobrodošlo za omilitev ali izognitev morebitnim negativnim vplivom, ki jih prinašajo. Kot izziv so prepoznani kontinuirano izobraževanje in znanje, vaje v luči sprememb in stahu ter zmožnost poslušanja in sprejemanja.

Izsledki raziskave doprinašajo h kakovostnejšemu pedagoškemu procesu in dvigu ravni šolskega sistema. Prepoznani izzivi so sprejeti kot nova rast in priložnost za izboljšave ter nenehen razvoj.

Izoblikovan je kompleksen model gradnikov komunikacijskih kompetenc višješolskih učiteljev v e-izobraževanju na podlagi sedmih tez, ki predstavljajo dobrobit ali izziv. Osnovni gradniki in tistih, ki so se največkrat prepoznali pri vseh udeležencih in so prekrivni, so tako prikazani s Konceptualnim modelom gradnikov komunikacijskih kompetenc višješolskih učiteljev v e-izobraževanju. Krožnost modela ponazarja stopnjevanost oz. nadgradnjo vsake komunikacije. Na dnu modela kot temelj so podani gradniki komunikacijskih kompetenc učiteljev v e-izobraževanju. Osnovni gradniki se nadgrajujejo v prepoznanih gradnikih, ki predstavljajo dobrobit ali izziv in po mnenju vseh udeležencev naše raziskave sovplivajo na komunikacijo. Gradniki so usmerjeni proti študentom, ki interakcijo z učitelji pravzaprav udejanjajo.